Dež v Kozarcu
Dež v kozarcu je zanimiv eksperiment, s katerim lahko otroke na prijeten način vpeljemo v spoznavanje in postopno razumevanje vremenskih pojavov. Tako na preprost in zabaven način spodbudimo njihovo zanimanje in željo po raziskovanju. 🙂
MATERIALI:
- kozarec
- brivska pena
- tekoča živilska barvila
- kapalka
- voda
POSTOPEK:
Kozarec napolnite z vodo do 3/4, nato pa na vrhnji del kozarca nabrizgate nekaj brivske pene. Priporočam, da eksperiment izvajate v dobro zračenem prostoru ali kar zunaj na balkonu. Brivska pena ima precej močan vonj, ki ga poskušajte z zračenjem čim manj vdihavati.
V manjši posodici zmešajte nekaj kapljic živilskega barvila in malo vode. S kapalko nato postopoma kanite kapljice mešanice vode in barvila na oblak in opazujte dogajanje! Ko bo voda počasi prešla skozi peno (ki predstavlja oblak) bo začelo “deževati”. 😉
Zanimivosti iz narave! 🙂
Kaj je oblak in zakaj dežuje?
Oblak sestavljajo drobne kapljice vode in kristalčki ledu. Točno razmerje je odvisno od temperature. Topel zrak se dviga, širi in ohlaja, zato nastanejo drobne kapljice vode, ki so tako majhne in lahke, da lebdijo v zraku. Vodne molekule se nato oprimejo prašnih delcev in povežejo z drugimi vodnimi molekulami v nastanek oblaka.
Ko se v oblaku nabere dovolj vode, le ta popusti, kapljice vode ga zapustijo in začnejo padati proti tlem. Oblak lebdi zato, ker se drobne vodne kapljice ki ga sestavljajo, ogrevajo zaradi toplote sonca in dviganja toplega zraka.
Višina, na kateri se bo formiral oblak je odvisna od različnih faktorjev, kot je temperatura, veter in velikost oblaka. Nekateri oblaki nastanejo celo tako nizko, da se dotaknejo tal. Takim oblakom pravimo megla.
Zakaj so oblaki beli?
Svetloba potuje v obliki valov različnih dolžin, vsaka barva pa ima svojo unikatno valovno dolžino. Oblaki so beli, ker so vodne kapljice ali kristalčki ledu dovolj veliki, da razpršijo svetlobo sedmih različnih valovnih dolžin, kar vidimo kot belo barvo.
Zakaj so nekateri oblaki sivi?
Ko postanejo oblaki polni drobnih vodni kapljic, so zaradi tega tako gosti, da svetloba ne more preiti skoznje. Če je oblakov več, so zaradi senc videti še bolj sivi.
{Še več podrobnosti o oblakih lahko najdete v angleščini na strani Weatherwizkids in NASA.}
Eksperiment lahko še dodatno obarvate in na oblak kanete več različnih barv, opazujete njihovo prelivanje in mešanje različnih odtenkov.
Na koncu lahko z obarvanim oblakom navihančki celo rišejo. 😉
Previdno! Pena ni užitna, zato naj eksperiment poteka pod nadzorom odgovorne odrasle osebe. Pazite, da pena ne pride v stik z občutljivo kožo, očmi in drugimi občutljivimi deli telesa.
Zdaj vemo, kako nastanejo oblaki in dež. Kako pa nastane nevihta, ki jih občasno spremlja? 🙂 Poglejte še en zanimiv ekperiment: Kako nastane nevihta?
Čudovite teksture in vzorci, še posebej modra mi je všeč! Prav takšnega smo pred kratkim delali doma iz veš, česa? Iz moje pene za lase – preverjeno tudi čisto OK za tale eksperiment, če zmanjka brivske pene 😉 Ampak slikanje z njo, no to mi pa še nikoli ni padlo na pamet – dobra ideja!
Damjana, zanimivo! Hvala za idejo! 🙂 Hehe, ja slikanje tudi meni ni padlo na pamet, je pa zato navihanki. 😉
Ijoj, kako super eksperiment! Na preprost in navihančkom zelo razumljiv način si ponazorila nevihto. 😀 Ideja z brivsko peno je tabojlša.
Hvala Sonja, res je zelo zabavno! Mislim, da sva se igrali s tem eksperimentom skoraj dve uri. Zunaj, notri bi bil vonj pene že preveč močan. 🙂